Eksponentni integral
Eksponéntni integrál (tudi integrálna eksponéntna fúnkcija,[1]:203 označba Ei) je v matematiki specialna nelementarna funkcija v kompleksni ravnini. Definirana je kot poseben določeni integral razmerja med eksponentno funkcijo in njegovim argumentom.
Definicije
[uredi | uredi kodo]Za realne neničelne vrednosti x je eksponentni integral Ei(x) definiran kot:
Rischev algoritem pokaže, da funkcija Ei ni elementarna. Zgornja definicija se lahko uporabi za pozitivne vrednosti x, vendar je treba integral razumeti v smislu Cauchyjeve glavne vrednosti zaradi singularnosti integranda v točki 0.
Za kompleksne vrednosti argumenta je ta definicija dvoumna zaradi vejišč v 0 in .[2] Zaradi tega se namesto Ei uporablja naslednji zapis:[3]
V splošnem je prerez vejišča vzet na negativni realni osi in se lahko funkcija E1 definira z analitičnim nadaljevanjem vseepovsod drugod v kompleksni ravnini.
Za pozitivne vrednosti realnega dela se lahko to zapiše kot:[4]
Obnašanje funkcije E1 blizu prereza vejišča se lahko vidi z naslednjim izrazom:[5]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Več spodnjih značilnosti eksponentnega integrala v določenih primerih omogoča izogib eksplicitni določitvi vrednosti prek zgornje definicije.
Konvergentne vrste
[uredi | uredi kodo]Če se integrira Taylorjeva vrsta za in izloči logoritemska singularnost, se lahko izpelje naslednji razvoj v vrsto za funkcijo za realne :[6]
Za kompleksne argumente stran od negativne realne osi se to posploši v:[7]
kjer je Euler-Mascheronijeva konstanta. Vsota konvergira za vse kompleksne , tako da se za običajno vrenost kompleksnega logaritma vzame prerez vejišča vzdolž negativne realne osi.
S to formulo se lahko izračuna z operacijami s plavajočo vejico za realne med 0 in 2,5. Za je rezultat netočen zaradi izgube pomembnosti.
Hitreje konvergirajočo vrsto je našel Ramanudžan:
Asimptotične (divergentne) vrste
[uredi | uredi kodo]Konvergenca zgornje vrste je počasna za argumente z večjim modulom. Za je na primer potrebno več kot 40 členov za vrednost točno na tri decimalna mesta.[8] Obstaja pa približek z divergentno vrsto, ki se lahko dobi z integracijo po delih:[9]
z napako reda in velja za velike vrednosti . Relativna napaka zgornjega približka je prikazana na desni sliki za različne vrednosti členov v prisekani vsoti ( rdeče, rožnato).
Eksponentno in logaritemsko obnašanje: izenačevanje
[uredi | uredi kodo]Iz dveh vrst predlaganih v predhodnih razdelkih sledi, da se funkcija obnaša kot negativna eksponentna funkcija za velike vrednosti argumenta in kot logaritem za majhne vrednosti. Za pozitivne realne vrednosti argumenta se lahko funkcija izenači z elementarnimi funkcijami kot sledi:[10]
Leva stran te neenakosti je prikazana na levem grafu modro; osrednji del črno, desna stran pa rdeče.
Definicija s funkcijo Ein
[uredi | uredi kodo]Obe funkciji in se lahko zapišeta preprostejši obliki s pomočjo cele funkcije ,[11] definirane kot:
(to je le alternirajoča vrsta v zgornji definiciji funkcije ). Potem velja:
Povezava z drugimi funkcijami
[uredi | uredi kodo]EKsponentni integral je v tesni povezavi z logaritemskim integralom li(x) s formulo:
za pozitivne realne vrednosti .
Eksponentni integral se lahko posploši na:
kar se lahko zapiše kot poseben primer nepopolne funkcije gama:[12]
Posplošena oblika se včasih imenuje Misrova funkcija,[13] , definirana kot:
Z upoštevanjem logaritma se definira posplošena integralsko-eksponentna funkcija:[14]
je po obliki podoben navadni rodovni funkciji za , številu deliteljev :
Odvajanje
[uredi | uredi kodo]Odvode posplošenih funkcij se lahko izračuna s formulo:[15]
Funkcija se preprosto izračuna, zaradi česar je ta rekurzija uporabna, ker velja .[16]
Eksponentni integral imaginarnega argumenta
[uredi | uredi kodo]Če je imaginaren, ima nenegativni realni del, tako da se lahko uporabi formula:
za povezavo s trigonometričnima integraloma in :
Realna in imaginarna dela funkcije sta prikazana na desni sliki s črno in rdečo krivuljo.
Računanje in približki
[uredi | uredi kodo]Za funkcijo eksponentnega integrala obstaja več približkov. Med njimi so:
- približek Swameeja in Ohije:[17]
- kjer je in ,
- kjer je , , in ,
- razvoj z verižnim ulomkom:[18]
- približek Barryja s sodelavcema:[19]
- kjer je , , , , , in tu Euler-Mascheronijeva konstanta.
Posebne vrednosti
[uredi | uredi kodo]Ničla () ima vrednost:
Uporaba
[uredi | uredi kodo]- časovno odvisni prenos toplote
- neravnovesni tok podtalnice v prehodni Theisovi rešitvi (funkcija vodnjaka)
- prenos sevanja v zvezdnih atmosferah
- radialna difuzijska enačba za tok prehodnega ali spremenljivega stanja s črtastimi viri in ponori
- rešitve nevtronske transportne enačbe v poenostavljenih enorazsežnih geometrijah.[20]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Stöcker (2006), §5.23, str. 203.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 228.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 228, 5.1.1.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 228, 5.1.1 z n = 1.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 228, 5.1.7.
- ↑ Za izpeljavo glej Bender; Orszag (1978), str. p253.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 229, 5.1.11.
- ↑ Bleistein; Handelsman (1986), str. 2.
- ↑ Bleistein; Handelsman (1986), str. 3.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 229, 5.1.20.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 228, glej opombo 3.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 230, 5.1.45.
- ↑ po Misra; Born (1940), str. 178.
- ↑ Milgram (1985).
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 230, 5.1.26.
- ↑ Abramowitz; Stegun (1964), str. 229, 5.1.24.
- ↑ 17,0 17,1 Giao (2003).
- ↑ 18,0 18,1 Tseng; Lee (1998).
- ↑ Barry; Parlange; Li (2000).
- ↑ Bell; Glasstone (1970).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Abramowitz, Milton; Stegun, Irene Anne (1964), Handbook of Mathematical Functions with Formulas, Graphs, and Mathematical Tables, Abramowitz and Stegun, New York: Dover, ISBN 0-486-61272-4, Poglavje 5
- Barry, D. A.; Parlange, J. -Y.; Li, L. (31. januar 2000), »Approximation for the exponential integral (Theis well function)«, Journal of Hydrology, 227 (1–4): 287–291, Bibcode:2000JHyd..227..287B, doi:10.1016/S0022-1694(99)00184-5
- Bell, George I.; Glasstone, Samuel (1970), Nuclear Reactor Theory, Van Nostrand Reinhold Company
- Bender, Carl M.; Orszag, Steven A (1978), Advanced mathematical methods for scientists and engineers, McGraw–Hill, ISBN 0-07-004452-X
- Bleistein, Norman; Handelsman, Richard A. (1986), Asymptotic Expansions of Integrals, Dover, ISBN 0-486-65082-0
- Busbridge, Ida W. (1950), »On the integro-exponential function and the evaluation of some integrals involving it«, Quart. J. Math. (Oxford), 1 (1): 176–184, Bibcode:1950QJMat...1..176B, doi:10.1093/qmath/1.1.176
- Chiccoli, C.; Lorenzutta, S.; Maino, G. (1988), »On the evaluation of generalized exponential integrals Eν(x)«, J. Comput. Phys., 78: 278–287, Bibcode:1988JCoPh..78..278C, doi:10.1016/0021-9991(88)90050-2
- Chiccoli, C.; Lorenzutta, S.; Maino, G. (1990), »Recent results for generalized exponential integrals«, Computer Math. Applic., 19 (5): 21–29, doi:10.1016/0898-1221(90)90098-5
- Giao, Pham Huy (1. maj 2003), »Revisit of Well Function Approximation and An Easy Graphical Curve Matching Technique for Theis' Solution«, Ground Water, 41 (3): 387–390, doi:10.1111/j.1745-6584.2003.tb02608.x, ISSN 1745-6584
- Kölbig, K. S. (1983), »On the integral exp(−μt)tν−1logmt dt«, Math. Comput, 41 (163): 171–182, doi:10.1090/S0025-5718-1983-0701632-1
- MacLeod, Allan J. (2002), »The efficient computation of some generalised exponential integrals«, J. Comput. Appl. Math., 148 (2): 363–374, Bibcode:2002JCoAm.138..363M, doi:10.1016/S0377-0427(02)00556-3
- Milgram, M. S. (1985), »The generalized integro-exponential function«, Mathematics of Computation, 44 (170): 443–458, doi:10.1090/S0025-5718-1985-0777276-4, JSTOR 2007964, MR 0777276
- Misra, Rama Dhar; Born, Max (1940), »On the Stability of Crystal Lattices. II«, Mathematical Proceedings of the Cambridge Philosophical Society, 36 (2): 173, Bibcode:1940PCPS...36..173M, doi:10.1017/S030500410001714X
- Press, William Henry; Teukolsky, Saul Arno; Vetterling, William T.; Flannery, Brian P. (2007), »Section 6.3. Exponential Integrals«, Numerical Recipes: The Art of Scientific Computing (3. izd.), New York: Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-88068-8, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. avgusta 2011, pridobljeno 21. januarja 2016
- Sharma, R. R.; Zohuri, Bahman (1977), »A general method for an accurate evaluation of exponential integrals E1(x), x>0«, J. Comput. Phys., 25 (2): 199–204, Bibcode:1977JCoPh..25..199S, doi:10.1016/0021-9991(77)90022-5
- Stankiewicz, A. (1968), »Tables of the integro-exponential functions«, Acta Astronomica, 18: 289, Bibcode:1968AcA....18..289S
- Stöcker, Horst (2006), Matematični priročnik z osnovami računalništva, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, COBISS 229576192, ISBN 86-365-0587-9
- Temme, N. M. (2010), »Exponential, Logarithmic, Sine, and Cosine Integrals«, v Olver, Frank William John; Lozier, Daniel M.; Boisvert, Ronald F.; Clark, Charles W. (ur.), NIST Handbook of Mathematical Functions, Cambridge University Press, ISBN 978-0521192255,
- Tseng, Peng-Hsiang; Lee, Tien-Chang (26. februar 1998), »Numerical evaluation of exponential integral: Theis well function approximation«, Journal of Hydrology, 205 (1–2): 38–51, Bibcode:1998JHyd..205...38T, doi:10.1016/S0022-1694(97)00134-0
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Hazewinkel, Michiel, ur. (2001), »Integral exponential function«, Encyclopedia of Mathematics, Springer, ISBN 978-1-55608-010-4 (angleško)
- NIST documentation on the Generalized Exponential Integral (angleško)
- Weisstein, Eric Wolfgang. »Exponential Integral«. MathWorld.
- Weisstein, Eric Wolfgang. »En-Function«. MathWorld.
- Exponential integral Ei na strani Wolfram Functions (angleško)
- Eksponentni, logaritemski, sinusni in kosinusni integral v DLMF (angleško)